The Economist – revija za managerje ali še koga?

Kaka dva meseca nazaj, veste, me je pot ponesla v deželo vzhajajočega sonca (nadalje smo ugotovili, da tega izraza tam pač ne uporabljajo). Ker se zna 10 urni let vleči, sem se odpravil oborožen do zob, z The Economistom in WIRED magazinom.

A kakor je že iz naslova razvidno, me je prepričal The Economist.

Finančna kriza in recesija sta temi, ki spremljata večino člankov. Zdi, da je tega dovolj na vsaki radijski frekvenci, vsakem televizijskem kanalu, vsaki internetni povezavi – na vsakem koraku skratka. A vse to je v veliki meri zelo senzionalistično; hkrati pa se o tem poroča kot o črni kroniki – navajanje števila ropov, prometnih nesreč, umorov … Morda kdo poreče, kaj pa razlikuje trg od črne kronike: nacionalizacije, padci borznih indeksov (in s tem samih delnic), stečaji … 

Načeloma ni razlik, vsaj dokler govorimo v mejah normale. Če je v danem obdobju povprečno število ropov na dan 200, ne gre iskati vzrokov v družbi. Ko znotraj tega obdobja statistika enega ali parih dni občutno preseže meje povprečje (recimo 600 ropov na dan), je za razliko med povprečjem in trenutno številko kriv nek zunanji faktor. Na trgu je zadeva popolnoma enaka. V danem obdobju je povprečno število stečajev na mesec 500, nato pa poskoči na 1500, 2000 ali več. Čeravno vedo pri sunkovitih poskokih statistike v črni kroniki razni strokovnjaki povedati marsikatero nebulozo, se tega pri finančni in tržni krizi vzdržijo. Morda je prav tako. Zato pa to dejavnost prevzamejo ljudje, ki ne le, da znajo pravilno anazlizirati statistiko in jo logično povezovati z ostalimi, ampak znajo za temi podatki poiskati tudi ostale faktorje, dejavnike, vplive in nenazadnje, ljudi. In ti, ki to znajo so pisci Economista.

Morda to daje občutek, da je Economist zgolj poslovni, finančni in ekonomski cajtung. Dejansko sta poslovni (Business) in finančno-ekonomski (Finance and economics) zgolj dve izmed 16 rubrik (prva reportaža, Evropa, Velika Britanja, Bližnji Vzhod in Afrika, Združene Države Amerike, posebna reportaža, Amerika, Azija, Mednarodno, Posel, druga reportaža, finance in ekonomija, znanost in tehnologija, knjige in umetnost, nekrolog, ekonomsko-finančna statistika). Reportaže (briefings) so ponavadi kronologi kakega določenega dogodka ali trenutnega stanja na kakem območju ipd. Posebna reportaža je enovit del znotraj revije, ki v obsegu šteje med 15-20 strani. Pred kratkim je bila reportaža na porušeno gospodarstvo, kasneje o Rusiji, zdaj o Indiji. Znotraj te rubrike ni zgolj en članek, marveč več kratkih, ki pokrivajo različne teme.

Pojavi se problem, ker je revija tednik in zaradi takega obsega nikakor ne morem prebrati vsakega članka. Kar je najbolj aktualno je seveda na začetku vsake rubrike in ponavadi zaseda par strani, včasih manj, včasih več. Objave nastanejo na osnovi statistik, podatkov, raziskav, ki so do potankosti interpretirani. Sarkazem po večini ni uporabljen, tam kjer pa je, pa popolnoma doseže svoj namen. Eden izmed takih je definitivno sledeči stavek:

“China celebrated the 60th aniversary of the United Nations Declaration of Human Rights by arresting dozens of peaceful protesters.”

Pristop do razloženih in opisanih situacij kritičen, a vljuden. Kolikor sem prebiral ostale velike novičkarske portale, nikjer nisem zasledil uporabe predpone Mr (gospod). V Ekonomistu je ta strogo uporabljen, kadar je omenjen zgolj priimek (Mr Obama); kadar pa je izpisano celotno ime, Mr odpade (Barack Obama). Praksa, ki bi jo lahko prevzelo več medijev, ker izraža nek osnoven vljudnosti odnos do omenjene osebe.

Sicer se zdaj zdi, kot da sem popoln pristaš te revije in jo bom zagovarjal za vsako ceno. Nič ne morem reči, kajti vse do zdaj mi je bilo všeč. Če bi bila težava v vsebinskih napakah, bi to nekoliko težje odkril, glede na to, da ravno ne poznam zakonov ekonomije in niti ne morem odgovarjati na argumente, ki jih revija podaja. Po drugi strani je pa to priložnost, da v svet ekonomije zajadram in s tem morda tudi v svet finančništva in vlaganja. Morda.